Ključna beseda: SNG Maribor

»S prenovo smo dosegli normalne pogoje za delo, hkrati pa tudi večje udobje za obiskovalce, da jih ne bo več zeblo, da jim ne bo več vroče.«

»Res je velik dosežek, da je ministrstvo za kulturo uspelo dobiti ta denar in da smo ga javni zavodi uspeli izkoristiti.«

»Kot največji javni kulturni zavod v Sloveniji, z bogato umetniško dejavnostjo, smo še posebej ponosni, da je bila naša stavba vključena v program energetske prenove javnih kulturnih objektov.«

»Na ministrstvu za kulturo trdno verjamemo, da so zelene in kulturne politike medsebojno neizbežno povezane.«

»Kaže se, da kadar sodelujemo, lahko dosežemo več.«

»Takšni projekti vedno grejejo dušo.«

»So pomembni ne samo zaradi izboljšanja delovnih pogojev in podobe ustanov, ampak tudi zato, ker omogočajo dolgoročno bolj vzdržno, energijsko manj potratno vzdrževanje in upravljanje objektov.«

»Resnična Eva Perón, katere življenje in družbena zapuščina sta navdihnila nastanek muzikala Evita, je umrla leta 1952 pri komaj triintridesetih letih zaradi raka materničnega vratu.«

»Po ustalitvi v argentinski prestolnici, kjer se ji je uspelo prebiti na vrh in si ustvariti zavidljivo kariero radijske in filmske zvezde, naposled spozna polkovnika Juana Peróna.«

»Kolektivna dramska igra, ki je kot ustvarjena za Mali oder, saj dopušča gledalcu, da se protagonistom izredno približa, hkrati pa kot gledališka oblika eksperimentira z lastno formo in vsebino.«

»Želja uprizoritve z avtorskimi posegi poseči v kompleksno strukturo Khemirijeve misli in več kot 20 protagonistov skrčiti na izgovarjavo le nekaj igralcev ter jih predstaviti skozi vsakdanji boj z bremenom kapitalistične logike.«

»Tukaj ne gre zgolj za znanstveno potovanje, temveč za globoko čustveno izkušnjo, ki prikazuje človeka, ki je spremenil svet.«

»Tesla namreč ni bil le briljanten znanstvenik, temveč resničen vizionar, ki je v prihodnosti videl svet, kakršnega si večina ljudi ni mogla niti predstavljati.«

»Presegli so vse zastavljene cilje, dvignili umetniške standarde, predstave so bile razprodane, številni gledalci so prihajali tudi iz tujine, veliko smo imeli tudi gostovanj. Gledališče res živi.«

»Uspeli smo vzpostaviti drugačen stik z občinstvom; kot da smo se dvignili na neko novo raven, kot da se je zgodila neka nova magija.«

»Maribor mesto velikih naslovov.«

»To je tako kompleksna vloga, ima ogromno barv, ogromno nians, karakter je raznolik, besedilo je zelo močno, cel libreto je fantastično napisan. Izziv je za sopranistko vse to pokazati, pokazati to dušo Tosce.«

»Podobno kot v Verdijevih operah gre tudi pri Tosci za klasično dramaturgijo treh glavnih oseb – tragični ljubezenski par in 'moteči' bar(it)on, le da tradicionalni tipi vlog niso enakovredno realistično in psihološko prikazani.«

»Če je kakšna baletna predstava mariborska, je to zagotovo Grk Zorba.«

»Ko sem si leto pred našo premiero, kar je bilo tudi leto dni, preden sem prevzel vodenje ansambla, ogledal izvirno postavitev v Veroni, sem si rekel, da te predstave ne smemo dati na repertoar; iz preprostega razloga, ker občinstvo ne bo želelo videti česa drugega. In nisem se zmotil.«

»Zorba si ne želi drugega kot uživati v preprostosti življenja – skozi ples in petje.«

»Grk Zorba je predvsem 'predstava za dušo'. Večinoma sem plesala v klasičnih baletih, to pa je predstava, kjer ti ni treba paziti na vsak prst, da je na svojem mestu, vsak pogled ter si lahko daš malo več svobode in se bolj sprostiš. Glasba je čudovita, te kar povede in res vsi zelo uživamo.«

»In tisto, kar boleče odzvanja, je njegovo neskončno vztrajanje, natančno zaznavanje stvarnosti na nivoju objektivnosti in materialnost jezika, ki spiralno zapeljuje bralca. Vsa ta banalna stvarnost ljudi in predmetov se razrašča v brutalno zahtevo po gledanju, sledenju in poslušanju.«

»Vid se ne sprehaja le po mestu, temveč tudi po lastni notranjosti, notranjosti, kjer čas teče drugače, kjer so ulice, ki jih pozna ali jih je nekoč poznal, tuje, neprepoznavne, saj je mesto navsezadnje vedno tudi prostor individualne percepcije in pomena, ki ga gradimo v odnosu posameznik-družba-čas.«

»Uprizoritev Prometej: ena lepa apokalipsa lahko beremo kot zgodbo o poslednjem dnevu v življenju izgubljenega narcisoidnega mladega človeka, ki se (mogoče povsem slučajno) vrača v mesto, v katerem je odrasel.«

»To je bil moj drugi narativni celovečerni balet, ki sem se ga lotil po Peeru Gyntu. Po Peeru Gyntu sem dobil apetit, da bi poskusil še kakšno drugo zgodbo.«

»Ključno za ustvarjalni proces baleta je bilo predvsem spoznanje, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost.«

»Razkošje iščemo v doživetju.«

»Glasba gre na prvi pogled zelo hitro v uho, je zelo elementarna in ritmična, a hkrati zelo kompleksna.«

»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«